ZLATI KLJUČEK
Nekoč pozimi, ko je vsepovsod ležal debel sneg, je moral
ubog deček s sanmi po drva. Bil je ves premražen, in ko je drva nabiral in
naložil, ni šel takoj domov, ampak je hotel zakuriti ogenj, da bi se malce
ogrel. Zato je odgrebel sneg, in ko je prišel do zemlje, je našel tam majhen
zlat ključek. Mislil si je, da mora biti tam, kjer je ključek, prav gotovo tudi
ključavnica, zato je odkopal zemljo in res našel železno skrinjico.
»Da bi bil ključek le pravi!« je pomislil, »gotovo so v
skrinjici same dragocene reči!«
Gledal je in iskal, toda ključavnice ni bilo nikjer. Končno jo
je le odkril, toda bila je tako majcena, da jo je bilo komaj videti. Pomeril je
ključek in – o sreča! – prilegal se je! Vtaknil ga je v ključavnico in ga
enkrat zasukal, mi pa moramo počakati, da bo odklenil do konca in dvignil
pokrov, potem bomo pa izvedeli, kakšne čudovite reči so ležale v skrinjici.
Naj bo ta ljudska pravljica uvod v moj izbor najlepših Grimmovih pravljic. Vabljeni k branju...