Pravljični gradovi Slovenije: Grad Fužine


Pravljični gradovi: Grad Fužine





Na vzhodnem obrobju Ljubljane, ob robu našega Rusjanovega trga, ob prvih jutranjih žarkih, ki kukajo skozi jutranjo meglico, zasije pročelje majhnega belega gradu, gradu Fužine.

Grad Fužine ima vse lastnosti pravljičnega gradu; ima okrogli stolpič, ki ga krasi majhen balkon; ima čudovito grajsko dvorišče z vodnjakom - v katerem bi lahko živel kraljevi žabec iz pravljice Žabji kralj; ima težka železna vrata in globok jarek, ki je prebivalce varoval pred vitezi sovražnega kraljestva. Pred gradom pa stoji ograjen park, v katerem se bohotijo stare platane in v katerem so se pred davnimi časi morda igrale mlade kraljične in mladi kraljeviči. Pred nekaj leti je bil del parka tudi majhen ribnik, v katerem so verjetno plavale zlate ribe, a je ribnik danes zasut in zaraščen.

Pravljice na stran, grad Fužine je pravi arhitekturni renesančni biser Ljubljane. Prvi prebivalci gradu so bili člani plemiške družine Khisl, ki so živeli v 16. stoletju, pred leti je v našem gradu domovala tudi restavracija, danes pa v gradu domuje Muzej za arhitekturo in oblikovanje MAO. Ravno plemiška družina Khisl je bila pobudnik ideje za gradnjo gradu in je gradnjo tudi financirala. Grad je bil zgrajen v začetku 16. stoletja. Podjetna plemiška družina je izkoristila bližino reke Ljubljanice (ki teče pod gradom) in njene brzice, ter ob gradu postavila mlin. V naslednjih stoletjih je grad zamenjal kar nekaj lastnikov. V 19. stoletju so ob gradu postavili hidroelektrarno, ki deloma deluje še danes.